Latvija · Skupna izdaja baltskih držav: 100 let neodvisnosti

Trije jubileji segajo v čas razpada Ruskega cesarstva in političnih pretresov ob koncu prve svetovne vojne. Baltska območja so bila med vojno deloma pod nemško okupacijo. Po revolucijah v Rusiji se je odprl prostor za oblikovanje lastnih državnih ureditev, ki pa jih je bilo treba najprej uveljaviti vojaško in diplomatsko.

V Litvi je Litovski svet 16. februarja 1918 sprejel deklaracijo o neodvisnosti. Poimenovanje kot ponovna ustanovitev se nanaša na dejstvo, da je imela Litva že pred delitvami Poljsko-litovske skupnosti ob koncu 18. stoletja lastno državno tradicijo. Estonija je 24. februarja 1918 razglasila neodvisnost. V Latviji je Latvijski ljudski svet 18. novembra 1918 razglasil republiko. V vseh treh državah so sledili oboroženi spopadi s sovjetskimi ruskimi enotami in drugimi vojaškimi formacijami. Šele nato so se lahko nove republike utrdile.

Njihovo prvo obdobje neodvisnosti se je leta 1940 končalo z okupacijo in priključitvijo k Sovjetski zvezi. Sledili sta nemška okupacija med drugo svetovno vojno in nato ponovna sovjetska oblast. Baltske države svoje priključitve k Sovjetski zvezi niso štele za prostovoljni pristop. V obdobju glasnosti in perestrojke so se razvila široka gibanja za neodvisnost. Skupna oblika protesta je bila Baltska pot leta 1989, človeška veriga skozi Estonijo, Latvijo in Litvo. Državna neodvisnost je bila ponovno vzpostavljena leta 1990 oziroma 1991.

Skupna izdaja kovancev se zato ne navezuje le na tri časovno bližnja državna dejanja iz leta 1918, temveč tudi na vzporedne izkušnje s tujo oblastjo, gibanji za neodvisnost in ponovno državno suverenost. Od leta 2004 so vse tri države članice Evropske unije in Nata. Motiv kovanca je bil izbran na nadnacionalnem natečaju, nato pa potrjen z javnim glasovanjem v vseh treh državah. S tem je skupni projekt poleg zgodovinskega dobil tudi izrecno čezmejni značaj.