Estonija · Skupna izdaja baltskih držav: 100 let neodvisnosti

Do prve svetovne vojne sta Estonija in Latvija pripadali Ruskemu cesarstvu. Tudi večina litovskega poselitvenega območja je bila pod rusko oblastjo; Litva se je pri tem lahko oprla na starejšo državno tradicijo Velike kneževine Litve. Vojna, nemška okupacija Baltika in razpad carstva so tamkajšnjim osamosvojitvenim gibanjem omogočili ustanovitev lastnih držav.

Litovski državni svet je 16. februarja 1918 v Vilniusu razglasil obnovitev neodvisne litovske države z demokratično ureditvijo. Izraz obnovitev opozarja na to, da je Litva že pred delitvami Poljsko-litovske državne skupnosti ob koncu 18. stoletja imela samostojno državno tradicijo. V Estoniji je reševalni odbor, ki ga je imenoval deželni zbor, 24. februarja 1918 razglasil državno samostojnost. Latvija je sledila 18. novembra 1918: po koncu nemške okupacije je Latvijski ljudski svet v Rigi razglasil republiko.

Zgolj z razglasitvami neodvisnost še ni bila zagotovljena. V naslednjih letih so se morale vse tri države v vojaških spopadih uveljaviti proti boljševiškim enotam in drugim oboroženim silam. Mirovne pogodbe in mednarodno priznanje so nato utrdili njihov položaj. V medvojnem obdobju so razvile lastne državne ustanove, preden jih je Sovjetska zveza leta 1940 okupirala in priključila. Nemški okupaciji med drugo svetovno vojno je znova sledila sovjetska oblast.

Spomin na leto 1918 je zato ostal tesno povezan s ponovno pridobitvijo neodvisnosti v letih 1990 in 1991. Estonija, Latvija in Litva svoje takratne odcepitve od Sovjetske zveze pravno niso obravnavale kot ustanovitve novih držav, temveč kot obnovitev republik, ustanovljenih oziroma obnovljenih že leta 1918. Skupne izkušnje pod tujo oblastjo in sodelovanje med osamosvojitvenimi gibanji – vidno na primer v človeški verigi »Baltska pot« iz leta 1989 – pojasnjujejo, zakaj so bile vse tri obletnice obravnavane skupaj.