Luksemburg · Monogram velikega vojvode Henrija

Henri se je leta 1955 rodil kot najstarejši sin tedanjega dednega velikega vojvode Jeana in belgijske princese Joséphine-Charlotte. Ko se je njegov oče odpovedal prestolu, je Henri 7. oktobra 2000 postal veliki vojvoda Luxemburga. S tem je postal vodja države ustavne monarhije. Politično oblikovanje volje je v pristojnosti parlamenta in vlade; veliki vojvoda opravlja predvsem ustavnopravne in reprezentativne naloge. Dinastija pripada rodbini Nassau-Weilburg.

Veliko vojvodstvo je v sedanji državnopravni obliki obstajalo že od 19. stoletja. Po Dunajskem kongresu leta 1815 je bil Luxemburg sprva povezan z nizozemsko kraljevo hišo v personalni uniji. Ko je na Nizozemskem leta 1890 na prestol stopila kraljica Wilhelmina, je luksemburška krona zaradi tam veljavnega nasledstvenega reda prešla na vejo Nassau-Weilburg. Od tedaj je monarhija vidni element državne samostojnosti Luxemburga.

Vladarski monogram je tradicionalni državni simbol. Običajno je sestavljen iz začetnice imena in krone ter se uporablja za označevanje vladajočega monarha. Takšni monogrami se pojavljajo med drugim na javnih stavbah, listinah ali ob slovesnih priložnostih. Na kovancu dopolnjuje portret z dinastičnim in državnim simbolom.

Izdaja je bila v prvem letu, ko so države območja evra smele kovati lastne spominske kovance za 2 evra za obtok. Luxemburg se pri svoji prvi takšni izdaji ni odločil za zgodovinsko obletnico, temveč za upodobitev vodje države. S tem je oblikovanje navezalo na redne luksemburške evrske kovance, na katerih je prav tako upodobljen Henri.

Predvideni dan izdaje, 23. junij, je državni praznik Luxemburga. Na ta dan se tradicionalno praznuje uradni rojstni dan velikega vojvode, ne glede na njegov dejanski datum rojstva. Izbira datuma tako ustvarja neposredno povezavo med izdajo kovanca, monarhijo in državnim praznikom.