Coincard

Philippi leži na severovzhodu Griechenland blizu današnjega Kavala. Naselbino so v 4. stoletju pr. n. št. najprej pod imenom Krenides ustanovili kolonisti s Thasos. Kmalu zatem je makedonski kralj Philipp II. kraj prevzel pod svoj nadzor in ga poimenoval po sebi. Med odločilnimi dejavniki so bila bližnja nahajališča zlata ter strateška lega med Makedonien in Thrakien.

V rimskem obdobju je Philippi ležal ob cesti Via Egnatia, pomembni prometni povezavi, ki je povezovala jadransko obalo z območjem okoli Byzanz. Leta 42 pr. n. št. je v okolici potekala bitka pri Philippi. Marcus Antonius in Octavian sta tam premagala čete Brutus in Cassius, ki sta sodelovala pri umoru Caesars. Philippi je bil nato razvit kot rimska kolonija. Veterani so prejeli zemljo, mestna uprava in arhitektura pa sta se zgledovali po rimskih vzorih.

Kraj ima pomembno vlogo tudi v zgodovini zgodnjega krščanstva. Apostol Paulus je v 1. stoletju n. št. prišel v Philippi in tam ustanovil krščansko skupnost. Ta tradicionalno velja za eno prvih krščanskih skupnosti na evropskih tleh. Njej je namenjeno v Novi zavezi ohranjeno Pismo Filipljanom. V pozni antiki je nastalo več cerkvenih stavb, ki kažejo preobrazbo rimskega mesta v krščansko središče.

Basilika B je bila zgrajena v 6. stoletju. Gre za obsežno zgodnjekrščansko cerkev z več ladjami in kupolno konstrukcijo. Njena arhitektura povezuje obliko bazilike s centralizirajočimi arhitekturnimi prvinami, kakršne so se v tem obdobju uporabljale v vzhodnorimski sakralni arhitekturi.

Izdaja kovanca je časovno povezana z vpisom arheološkega najdišča Philippi na seznam svetovne dediščine UNESCO leta 2016. Najdišče v prostorsko zaokroženi celoti dokumentira več zgodovinskih plasti: makedonsko ustanovitev mesta, rimsko kolonijo in zgodnjekrščanski Philippi.