2 evra BU

Markusdom ni nastal kot običajna mestna cerkev, temveč kot kapela beneških dožev. Njegova zgodovina je povezana s prenosom relikvij evangelista Markus iz Aleksandrije v Venedig v 9. stoletju. Markus je postal zaščitnik mesta; njegov simbol, krilati lev, se je hkrati razvil v državni znak republike Venedig. Gradnja cerkve je tako služila tako verskim namenom kot političnemu predstavljanju beneške države.

Današnja cerkev je že tretja stavba na tem mestu. Graditi so jo začeli v 11. stoletju, posvečena pa je bila leta 1094. Tloris v obliki grškega križa in pet kupol kažeta vpliv bizantinske sakralne arhitekture. Takšna usmeritev je ustrezala tesnim trgovskim in kulturnim stikom Venediga z vzhodnim Sredozemljem. Stavbo so več stoletij širili, oblagali ter opremljali z mozaiki, stebri, skulpturami in dragocenimi umetninami. Zato dokončanje ne označuje enotnega gradbenega postopka, temveč zaključek dolgega niza gradbenih sprememb.

Številni umetniški predmeti so v Venedig prišli s trgovino, pa tudi kot posledica vojaških podvigov. Mednje sodijo antični bronasti konji, ki so jih po zavzetju Konstantinopla med četrto križarsko vojno leta 1204 pripeljali v Venedig. Konji, ki so danes vidni na pročelju, so kopije; izvirniki so shranjeni v notranjosti. Tudi zlata oltarna stena Pala d’Oro opozarja na povezave z bizantinsko umetnostjo.

San Marco je bil več stoletij prizorišče državnih slovesnosti, procesij in javnih bogoslužij republike Venedig. Šele v začetku 19. stoletja je nekdanja kapela dožev postala katedrala beneškega patriarha. Izbira obletnice za italijanski spominski kovanec se tako ne navezuje le na zgodovino gradnje, temveč tudi na vlogo dóma kot verskega in političnega središča nekdanje pomorske republike.