Francija · 100. obletnica smrti Augusta Rodina

Rodin se je rodil leta 1840 v Parizu. Po obiskovanju šole, usmerjene v risanje in umetno obrt, je sprva med drugim delal kot ornamentalni kipar. Državna École des Beaux-Arts ga je večkrat zavrnila. Njegovo izobraževanje je zato potekalo zunaj takrat običajne akademske poti. Na potovanju po Italiji je prišel zlasti v stik s skulpturami Michelangela.

Javno pozornost je Rodin pritegnil z življenjsko veliko figuro »Bronasta doba«. Njeno resničnosti zvesto modeliranje je vzbudilo sum, da je izdelana po odlitku človeškega telesa. Polemika kaže, kako močno je njegov način dela odstopal od konvencij akademskega kiparstva. Rodin je telesne drže, nepravilne površine in vidne sledi modeliranja ohranil kot izrazna sredstva. Poleg tega je posamezne figure in dele telesa znova uporabljal v novih povezavah.

Številne njegove znane figure so nastale v okviru naročila za »Vrata pekla«, ki je bilo podeljeno leta 1880. Monumentalni portal je bil namenjen načrtovanemu muzeju umetne obrti v Parizu in se je navezoval na Dantejevo »Božansko komedijo«. Muzej ni bil zgrajen, Rodin pa je desetletja delal na nedokončanem sklopu. Pozneje samostojno izdelani »Mislec« je bil prvotno zasnovan za ta portal. Tudi »Poljub« izhaja iz skupine figur iz tega tematskega kroga.

Z »Meščani Calaisa« je Rodin obudil spomin na epizodo iz stoletne vojne: šest meščanov naj bi se po obleganju svojega mesta izročilo angleškemu kralju. Namesto herojizirane posamezne figure je Rodin oblikoval skupino z različnimi kretnjami odločnosti, strahu in izčrpanosti.

Rodin je francoski državi zapustil svoja dela, svojo zbirko in pravice do svoje umetniške zapuščine pod pogojem, da ustanovi muzej. Tako je v pariškem Hôtel Biron nastal Musée Rodin. Okrogla obletnica njegove smrti je bila zato za Francijo priložnost, da se spomni umetnika, čigar zapuščina je institucionalno tesno povezana z državo in čigar dela so vplivala na razvoj moderne evropske skulpture.