Grčija · 150. obletnica požiga samostana Arkadi

Pravoslavni samostan Arkadi leži jugovzhodno od Rethymno na Kreti. Samostanski kompleks je pomembne dele svoje današnje podobe dobil v času beneške oblasti nad otokom. Obdan je z utrjenim obzidjem in ima dvoladijsko cerkveno stavbo z renesančnim pročeljem. Poleg verske funkcije je samostan občasno služil kot zatočišče in središče odpora proti osmanski oblasti.

Kreta je od druge polovice 17. stoletja spadala pod Osmansko cesarstvo. V 19. stoletju je večkrat prišlo do uporov pretežno grško-pravoslavnega prebivalstva. Številni uporniki so zahtevali politično samoodločbo ali priključitev otoka že neodvisni Kraljevini Grčiji. Med kretskim uporom leta 1866 so se oboroženi borci zabarikadirali v samostanu Arkadi. Hkrati so tam zaščito poiskali številni civilisti, med njimi ženske in otroci.

Novembra 1866 so osmanske čete kompleks obkolile in ga nazadnje zavzele. Ko je obramba razpadla, je eksplodiralo skladišče smodnika v samostanu. Po izročilu je bil smodnik namerno prižgan, da bi preprečili zajetje. Pri tem je umrlo veliko obkoljenih in napadajočih vojakov. Natančen potek dogodkov in število žrtev sta v različnih prikazih navedena različno. Dogodek se v Grčiji večinoma imenuje »holokavst v Arkadi«; izraz se tu nanaša na žrtvovanje z ognjem.

Uničenje samostana upora ni končalo, vendar je zunaj Krete vzbudilo veliko pozornosti in okrepilo podporo gibanju za kretsko avtonomijo. Do združitve z Grčijo je prišlo šele desetletja pozneje, leta 1913. Arkadi je s tem postal spominski kraj kretskega odpora in grške zgodovine neodvisnosti. Izbira dogodka za motiv kovanca je povezana s to nacionalno spominsko kulturo in okroglo obletnico dogodka.