2 evra BU

Do leta 1991 je bila Slovenija republika v sestavi Socialistične federativne republike Jugoslavije. V osemdesetih letih so se tam okrepile zahteve po političnem odpiranju, svobodnih volitvah in večji samostojnosti. Hkrati so se zaostrili gospodarski in politični spori med jugoslovanskimi republikami. Po koncu komunistične enostrankarske oblasti so bile leta 1990 v Sloveniji izvedene večstrankarske volitve.

Na referendumu 23. decembra 1990 se je velika večina volilnih upravičencev izrekla za samostojno državo. Slovenski parlament je 25. junija 1991 sprejel izjave in ustavne akte, potrebne za odcepitev od Jugoslavije. Sledil je kratek oborožen spopad med slovenskimi silami in Jugoslovansko ljudsko armado, ki se imenuje desetdnevna vojna. Z Brionskim sporazumom je bila uresničitev neodvisnosti sprva odložena za tri mesece. Oktobra 1991 je Slovenija dokončno izvedla državno ločitev. Mednarodno priznanje je sledilo v začetku leta 1992; maja istega leta je država postala članica Združenih narodov.

France Prešeren je bil slovenski pesnik 19. stoletja. Njegovo delo je pripomoglo k uveljavitvi slovenščine kot knjižnega in kulturnega jezika. Pesem »Zdravljica«, v slovenščini približno »zdravica«, je nastala v času, ko Slovenci še niso imeli lastne države in so pripadali Habsburškemu cesarstvu. Povezuje upanje na svobodo z mislijo na mirno sobivanje narodov. Sedma kitica je postala slovenska državna himna.

Povezava neodvisnosti s Prešernovim besedilom postavlja ustanovitev države v širši časovni okvir: pred sodobno politično samostojnostjo so bili skrb za jezik, književnost in oblikovanje slovenske narodne zavesti. 25. obletnica je bila zato priložnost, da se spomnimo ne le dogodkov iz leta 1991, temveč tudi njihovega kulturnega predhodništva.