Vatikan · 200 let vatikanske žandarmerije

Izvor korpusa sega v reorganizacijo Papeške države po napoleonski oblasti. Papež Pius VII. je leta 1816 ustanovil papeški karabinjerjski korpus. V obnovljeni Papeški državi naj bi skrbel za javno varnost, preganjal kazniva dejanja in zagotavljal izvajanje državnega reda. Njegova organizacija se je zgledovala po takrat nastajajočih vojaško organiziranih policijskih silah v več evropskih državah.

Z ukinitvijo Papeške države in zavzetjem Rima s strani italijanskih čet leta 1870 so se naloge in območje delovanja temeljito spremenili. Papež odtlej ni več razpolagal s prejšnjim ozemljem. Šele Lateranske pogodbe med Svetim sedežem in Italijo so leta 1929 ustvarile suvereno Vatikansko mestno državo. Znotraj tega majhnega državnega območja je žandarmerija prevzela policijske in varnostne naloge.

V okviru reorganizacije pod papežem Paulom VI. je bilo leta 1970 ukinjenih več papeških oboroženih korpusov. Policijske naloge pa so se pod spremenjenimi organizacijskimi poimenovanji nadaljevale. Od 2002 enota znova nosi ime Žandarmerijski korpus Vatikanske mestne države.

Žandarmerijo je treba razlikovati od Papeške švicarske garde. Švicarska garda je vojaški korpus, ki je pristojen predvsem za osebno varovanje papeža ter stražarske in častne naloge. Žandarmerija pa opravlja naloge državne policije. Te vključujejo vzdrževanje javnega reda, kriminalistične preiskave, urejanje prometa, mejni nadzor in nadzor dostopa ter sodelovanje pri varovanju papeža in vatikanskih ustanov. Pri tem sodeluje tudi z italijanskimi in mednarodnimi varnostnimi organi.

Obeležitev korpusa se tako ne nanaša le na posamezno policijsko enoto, temveč tudi na zgodovino državne uprave od ozemeljsko obsežne Papeške države do današnje Vatikanske mestne države. Obletnica je bila priložnost za poudarjanje institucionalne kontinuitete vatikanskih varnostnih organov in njihove vloge pri uresničevanju državne suverenosti.