Belgija · 50 let Römische Verträge

Datum izdaje25. mar. 2007

Skupna naklada5.040.000

Največ v EU5.000.000

Izdaje4

Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno

Napis veljaPACTVM ROMANVM QVINQVAGENARIVM / EUROPA / BELGIQUE-BELGIË-BELGIEN / 2007

OblikovalecHelmut Andexlinger

KovnicaKoninklijke Munt van Belgie, Brussel

Ob priložnosti izdaje

Spominski kovanec obeležuje 50. obletnico podpisa Rimske pogodbe, ki jo je šest ustanovnih članic sklenilo 25. marca 1957 v Romu. Motiv prikazuje podpisano pogodbeno besedilo pred zvezdasto oblikovanim tlakom na Piazza del Campidoglio, ki ga je zasnoval Michelangelo in kjer je bila pogodba podpisana. Nad njim je v jeziku posamezne države zapisano »Evropa«, motiv pa dopolnjujeta navedba dogodka in oznaka države.

Motiv

Na sredini kovanca je upodobljen pogodbeni dokument, ki ga je podpisalo šest ustanovnih članic, v ozadju pa je zvezdasto tlakovanje trga Piazza del Campidoglio v mestu Rom, ki ga je zasnoval Michelangelo in kjer je bila pogodba podpisana 25. marca 1957. Neposredno nad pogodbenim dokumentom je v ustreznem jeziku vtisnjena beseda »Evropa«. Nad celotnim motivom je kot napis naveden razlog izdaje, pod njim pa država izdajateljica v ustrezni jezikovni različici oziroma različicah ter letnica 2007. Zunanji obroč kovanca nosi dvanajst zvezd Evropske unije.

Ozadje teme

Izraz »Rimski pogodbi« označuje dva sporazuma: Pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Pogodbenice so bile Belgija, Bundesrepublik Deutschland, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Obe pogodbi sta začeli veljati v začetku leta 1958.

Evropsko sodelovanje se je že pred tem začelo z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo. Ta je ključne surovine vojaške industrije postavila pod skupni nadzor in naj bi s tem otežila nove vojaške spopade med sodelujočimi državami. Po neuspehu širših načrtov za Evropsko obrambno skupnost se je povezovanje bolj usmerilo na gospodarska in tehnična področja.

EGS si je prizadevala za skupni trg. Carine med državami članicami naj bi se postopoma odpravile, uvedla naj bi se skupna zunanja carinska tarifa, ovire za čezmejni pretok blaga, oseb, storitev in kapitala pa naj bi se odpravile. Hkrati so nastala skupna pravila in področja politik, na primer za kmetijstvo, trgovino in konkurenco. Euratom naj bi usklajeval sodelovanje pri civilni uporabi jedrske energije, spodbujal raziskave in nadzoroval oskrbo z jedrskimi materiali.

Iz EGS se je pozneje razvila Evropska skupnost. Njene institucije in pravni red so postali pomemben sestavni del Evropske unije. Značilno je bilo, da so države članice določene pristojnosti trajno prenesle na skupne organe, skupnostni pravni akti pa so dobili zavezujoč učinek.

Kapitolijski trg hkrati napotuje na Rim kot zgodovinsko in politično izhodišče. Kapitolijski grič je bil že od antike središče javnega življenja mesta. Današnja ureditev trga je nastala na podlagi preoblikovanja, ki ga je v 16. stoletju zasnoval Michelangelo; deli načrta so bili uresničeni šele precej pozneje.

Ob jubileju so se države pri spominskem kovancu za 2 evra prvič odločile za skupen motiv. S tem ni bil obeležen le jubilej pogodbe, temveč je bilo s kovancem, ki je bil v obtoku v več državah, prikazano tudi institucionalno sodelovanje, izšlo iz teh pogodb.