2 evra BU

Nastanek Nationalbank je povezan s finančnimi posledicami napoleonskih vojn. Habsburška monarhija je svoje izdatke v velikem obsegu financirala s papirnatim denarjem. Močna izguba vrednosti in državni bankrot leta 1811 sta omajala zaupanje v valuto. Cesar Franz I. je nato ustanovil „Privilegirte Oesterreichische National-Bank“. Kot delniška družba s prednostno pravico do izdaje bankovcev naj bi stabilizirala denarni sistem in omejila odvisnost valute od neposrednega državnega financiranja.

S politično preureditvijo v avstrijsko-ogrsko dualno monarhijo se je spremenila tudi organizacija centralne banke. Od leta 1878 je Oesterreichisch-ungarische Bank prevzela naloge emisijske banke za obe polovici cesarstva. Po koncu monarhije in povojni inflaciji je bila avstrijska emisijska banka v dvajsetih letih 20. stoletja na novo organizirana. Sodelovala je pri stabilizaciji valute in uvedbi šilinga. Po priključitvi Avstrije k Nemškemu rajhu je bila leta 1938 razpuščena; leta 1945 je ponovno začela delovati.

Od začetka tretje stopnje ekonomske in monetarne unije je Oesterreichische Nationalbank del Evropskega sistema centralnih bank in Eurosistema. Odločitve denarne politike za euroobmočje se sprejemajo skupaj v Svetu Evropske centralne banke. V Avstriji je Nationalbank med drugim vključena v njihovo izvajanje, upravlja devizne rezerve, oskrbuje državo z gotovino ter sodeluje pri nadzoru finančne stabilnosti in plačilnega prometa.

Prikazana stavba na Otto-Wagner-Platz na Dunaju je bila zgrajena po načrtih arhitekta Leopold Bauer. Prvotno je bila namenjena emisijski banki Habsburške monarhije, dokončana pa je bila v letih prve svetovne vojne. Njena arhitekturna plastika povezuje institucijo s trgovino, denarstvom in gospodarsko varnostjo.

Obletnica je bila primerna kot motiv za kovanec, saj je zgodovina centralne banke neposredno povezana z bankovci, kovanci in zaupanjem v valuto. Izdaja obenem opozarja na prehod iz avstrijske tradicije emisijske banke v skupni evropski denarni sistem.