Andorra · 30 let polnoletnosti pri 18 letih

Andorra leta 1985 še ni bila ustavna demokracija v današnji obliki. Politični sistem je temeljil na izročilu in posameznih reformnih zakonih. Voditelja države sta bila – tako kot še danes – oba sokneza: škof Urgella in francoski voditelj države. Zakonodajno predstavništvo je tvoril generalni svet, katerega katalonsko ime je „Consell General“. Šele ustava iz leta 1993 je celovito na novo uredila državne institucije in Andorro razglasila za parlamentarno sokneževino.

Volilna pravica se je v 20. stoletju postopoma širila. Splošna moška volilna pravica je bila uvedena leta 1933. Ženske so leta 1970 dobile aktivno volilno pravico, nekaj let pozneje pa tudi pravico kandidirati za politično funkcijo. Reforma iz leta 1985 zato ni enaka prvi uvedbi volilne pravice žensk. Z njo se je predvsem znižala dotlej višja starostna meja za polnoletnost ter mlade ženske in moške enako vključila v ustrezne politične pravice.

S polnoletnostjo je povezana sposobnost pravno samostojnega ravnanja in sprejemanja odločitev brez soglasja staršev ali skrbnika. Na političnem področju starostna meja zadeva zlasti udeležbo na volitvah. Njeno znižanje je tako razširilo krog volilnih upravičencev na mlajše letnike in andorsko zakonodajo prilagodilo starostni meji, ki se je takrat že uveljavila v številnih evropskih državah.

Obletnica je bila primerna tema za kovanec, saj povezuje dva medsebojno povezana razvoja: pravno samostojnost mladih in njihovo vključevanje v oblikovanje politične volje. Hkrati opozarja na dolgoročno preobrazbo Andorre iz skupnosti, zaznamovane s tradicionalnimi pravili, v državo s kodificiranimi državljanskimi pravicami in ustavno urejenimi demokratičnimi institucijami. Andorra lahko kljub nečlanstvu v Evropski uniji na podlagi denarnega sporazuma izdaja lastne evrske kovance.