2 evra BU

Velika vojvodska palača stoji v središču mesta Luxemburg. Njen najstarejši del je bil v 16. stoletju zgrajen kot mestna hiša, potem ko je velika eksplozija smodnika uničila velike dele tedanjega mestnega območja. Fasada z bogato členjenimi okenskimi okvirji sodi v renesančno arhitekturo flamskega značaja, razširjeno v tedanjih južnih Nizozemskih deželah. V poznejših stoletjih so stavbo večkrat razširili in jo prilagodili novim namenom.

Do konca 18. stoletja je stavba služila mestni upravi. V času francoske vladavine je bil v njej sedež uprave departmaja Département des Forêts, h kateremu je spadal Luxemburg. Po Dunajskem kongresu in ustanovitvi velikega vojvodstva so stavbo sprva uporabljali državni organi in kot sedež predstavnika nizozemskega kralja, ki je bil hkrati veliki vojvoda Luxemburga. Šele po koncu te personalne unije leta 1890 je palača postala uradna rezidenca luxemburškega voditelja države. V tem času je z dozidavami in razširitvami v veliki meri dobila današnjo podobo.

Med nemško okupacijo v drugi svetovni vojni so stavbo uporabljali za druge namene in odstranili del njene opreme. Po vrnitvi velike vojvodinje Charlotte je bila palača obnovljena. Danes je palača predvsem uradni sedež: v njej potekajo avdience, sprejemi, zaprisege in deli državnih obiskov. Kot zasebno rezidenco velika vojvodska družina večinoma uporablja grad Schloss Berg.

Henri je od odpovedi svojega očeta Jeana leta 2000 veliki vojvoda in s tem voditelj države parlamentarne monarhije Luxemburg. Njegove naloge so pretežno ustavnopravne in reprezentativne narave. Izdaja ni bila povezana z nobeno konkretno obletnico palače. Izbiro stavbe je mogoče razumeti predvsem kot povezavo monarhije in državne institucije. Palača pri tem ne predstavlja le dinastije, temveč tudi razvoj Luxemburga iz upravljanega mesta in trdnjave v samostojno veliko vojvodstvo.