Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 200 2015
Coincard
Neobtoč./BU Niederländisch
Coincard – nizozemska različica
Belgija · Evropsko leto razvoja
Naklada117.500
Izdajna cena8,00 €
Datum izdaje15. sep. 2015
EmbalažaCoincard
Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno
Tržna cena9,90 €
Podatek o nakladi vira: Gesamt 235.000 · 1:1 auf NL/FR geteilt
Ob priložnosti izdaje
Spominski kovanec je posvečen Evropskemu letu razvoja 2015. Motiv prikazuje roko, ki drži globus, pred katerim raste rastlina. Nad njo je napis „2015 EVROPSKO LETO RAZVOJA“; pod roko sta kratica „BE“ ter levo od nje znak mojstra kovnice in bruseljska oznaka kovnice z glavo nadangela Mihaela s čelado.
Motiv
Notranji del kovanca prikazuje roko, ki drži globus, pred katerim raste rastlina. Napis »2015 EUROPEAN YEAR FOR DEVELOPMENT« se v loku razteza nad globusom. Kratica države izdajateljice »BE« je pod roko, levo od nje pa sta upodobljena znak mojstra kovnice in znak bruseljske kovnice, s čelado okrašena glava nadangela Michaela.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Evropsko leto razvoja je bilo informacijska in participativna pobuda Evropske unije. Prebivalstvo naj bi seznanila s tem, kako poteka evropsko razvojno sodelovanje, katere politične cilje uresničuje ter kakšno odgovornost Evropska unija in njene države članice prevzemajo do revnejših držav. Hkrati naj bi državljanke in državljane spodbudila k razmisleku o svetovni revščini, neenakosti, človekovih pravicah in trajnostnem gospodarstvu. Geslo se je glasilo »Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost«.
Razvojna politika ne zajema le finančne pomoči. Med njena področja delovanja sodijo med drugim izobraževanje, zdravstveno varstvo, prehranska varnost, demokratične institucije in spodbujanje gospodarskih priložnosti. K temu se pridružujejo ukrepi, katerih namen je dolgoročno okrepiti samostojnost partnerskih držav. Evropska politika te naloge povezuje z načelom zmanjševanja revščine in njenega čim trajnejšega odpravljanja.
Izbira leta 2015 je bila povezana s širšim mednarodnim okvirom. Takrat se je iztekalo obdobje, predvideno za razvojne cilje tisočletja Združenih narodov. Ti cilji, oblikovani leta 2000, so se med drugim nanašali na skrajno revščino, osnovnošolsko izobraževanje, umrljivost otrok in mater ter dostop do čiste pitne vode. Hkrati so potekala pogajanja o novi svetovni razvojni agendi. Septembra 2015 so Združeni narodi sprejeli agendo 2030 s 17 cilji trajnostnega razvoja. Za razliko od prejšnjih razvojnih ciljev tisočletja so ti cilji namenjeni vsem državam ter povezujejo socialna, gospodarska in okoljska vprašanja.
Pobuda je tako sodila v prehodno obdobje mednarodne razvojne politike. Ponujala je priložnost za pregled doseženega in javno razpravo o novih ciljih. Dejstvo, da je Belgija to priložnost obeležila na spominskem kovancu, je mogoče pojasniti tudi z evropsko razsežnostjo teme in vlogo Bruslja kot sedeža osrednjih institucij Evropske unije. Kovanec je pobudo, ki se je sicer predstavljala predvsem s političnimi programi in prireditvami, naredil vidno tudi v vsakodnevnem plačilnem prometu.
Razvojna politika ne zajema le finančne pomoči. Med njena področja delovanja sodijo med drugim izobraževanje, zdravstveno varstvo, prehranska varnost, demokratične institucije in spodbujanje gospodarskih priložnosti. K temu se pridružujejo ukrepi, katerih namen je dolgoročno okrepiti samostojnost partnerskih držav. Evropska politika te naloge povezuje z načelom zmanjševanja revščine in njenega čim trajnejšega odpravljanja.
Izbira leta 2015 je bila povezana s širšim mednarodnim okvirom. Takrat se je iztekalo obdobje, predvideno za razvojne cilje tisočletja Združenih narodov. Ti cilji, oblikovani leta 2000, so se med drugim nanašali na skrajno revščino, osnovnošolsko izobraževanje, umrljivost otrok in mater ter dostop do čiste pitne vode. Hkrati so potekala pogajanja o novi svetovni razvojni agendi. Septembra 2015 so Združeni narodi sprejeli agendo 2030 s 17 cilji trajnostnega razvoja. Za razliko od prejšnjih razvojnih ciljev tisočletja so ti cilji namenjeni vsem državam ter povezujejo socialna, gospodarska in okoljska vprašanja.
Pobuda je tako sodila v prehodno obdobje mednarodne razvojne politike. Ponujala je priložnost za pregled doseženega in javno razpravo o novih ciljih. Dejstvo, da je Belgija to priložnost obeležila na spominskem kovancu, je mogoče pojasniti tudi z evropsko razsežnostjo teme in vlogo Bruslja kot sedeža osrednjih institucij Evropske unije. Kovanec je pobudo, ki se je sicer predstavljala predvsem s političnimi programi in prireditvami, naredil vidno tudi v vsakodnevnem plačilnem prometu.