Malta · Serija: ustavna zgodovina Malte, 5. izdaja, parlamentarna republika

Malto je od začetka 19. stoletja obvladovala Velika Britanija, leta 1964 pa je postala neodvisna. Nova država je sprva ostala ustavna monarhija v okviru Commonwealtha. Še naprej je bila vodja države kraljica Elizabeta II. kot kraljica Malte; na otokih jo je zastopal generalni guverner. Vodenje vlade je bilo v pristojnosti izvoljenega parlamenta in kabineta pod vodstvom predsednika vlade.

Republikanska državna ureditev je odpravila to institucionalno povezavo z britansko krono, ne da bi Malta zaradi tega izstopila iz Commonwealtha. Monarhinjo je nadomestil predsednik, ki ga je izvolil parlament in ki je imel pretežno reprezentativne ter ustavnopravne naloge. Prvi predsednik je postal Anthony Mamo, ki je pred tem opravljal funkcijo zadnjega generalnega guvernerja. Takrat je bil predsednik vlade Dom Mintoff iz Labour Party. Preoblikovanje v republiko je treba razlikovati od umika zadnjih britanskih oboroženih sil leta 1979, na katerega Malta spominja z dnevom svobode.

Predsedniška palača, na pročelju katere je plošča, upodobljena na kovancu, je tesno povezana s spreminjajočimi se oblikami oblasti na Malti. Stavba je nastala v času malteškega viteškega reda kot palača velikih mojstrov. V času britanske oblasti je služila kot uradna rezidenca guvernerjev. Pozneje je postala sedež malteškega vodje države; več let je tam zasedal tudi parlament. Stavba tako povezuje obdobje reda, kolonialno oblast in neodvisno republikansko državo.

Izdaja je bila del petdelne serije kovancev o ustavni zgodovini Malte. Predhodni kovanci so obravnavali prve izvoljene ljudske predstavnike iz leta 1849, večinsko zastopstvo iz leta 1887, samoupravo iz leta 1921 in neodvisnost iz leta 1964. Republika je bila časovni zaključek te serije. Njena izbira za motiv kovanca zato ni povezana le z obletnico, temveč tudi s položajem tega koraka v postopnem razvoju malteške samouprave in državnosti.