Numizmatično pismo

Barbara Celjska, v nemščini Barbara von Cilli, je izhajala iz grofov Celjskih. Rodbina je imela sedež na območju današnjega Celja in se je v poznem srednjem veku povzpela v vplivno politično silo med alpskim prostorom, Ogrsko in Balkanom. Barbarin oče Hermann II. von Cilli je bil tesen zaveznik Sigismunda von Luxemburg, ogrskega kralja. Poroka med Barbaro in Sigismundom je utrdila to politično povezavo.

Kronanje leta 1414 je potekalo v Aachnu. Barbara je bila takrat okronana za rimsko-nemško kraljico, Sigismund pa je prejel krono rimsko-nemškega kralja. Ta naslov se je nanašal na Sveto rimsko cesarstvo in ga ni mogoče enačiti z naslovom kraljice današnje Nemčije. Sigismund je bil pozneje v Rimu okronan za cesarja, Barbara pa je tam prejela cesarsko krono. Poleg tega je zaradi svoje poroke nosila tudi naslova ogrske in češke kraljice.

Barbara ni bila vključena v vladanje le kot soproga. Med daljšimi Sigismundovimi odsotnostmi je začasno prevzemala naloge pri upravljanju Ogrske. Imela je obsežne zemljiške posesti in lastne prihodke. Skupaj s Sigismundom je bila ena od ustanovnih oseb Zmajevega reda, zveze plemičev, ki naj bi zagotavljala kraljevo oblast in se zoperstavila osmanskemu širjenju.

Za Slovenijo Barbara predstavlja povezavo med zgodovino današnjega državnega ozemlja in dinastičnimi mrežami pozno srednjeveške Evrope. Grofje Celjski so prisotni tudi v slovenski državni simboliki: njihove grbe zvezde so bile prevzete v sedanji državni grb. Izdaja kovanca se zato ne navezuje le na eno samo kronanje, temveč tudi na spomin na vladarsko rodbino, katere politični vpliv je segal daleč prek območja današnje Slovenije.