Coincard

Kreta je bila od osvojitve Candie, današnjega Iraklia, leta 1669 pod osmansko oblastjo. Pretežno grško govoreče in pravoslavno prebivalstvo otoka je sodelovalo v grškem osamosvojitvenem boju, vendar Kreta ni postala del grške države, nastale v 1830. letih. V nadaljevanju 19. stoletja je večkrat prišlo do uporov. Pri tem so se zahteve po političnih in verskih pravicah vse bolj povezovale s ciljem »Enosis«, državne združitve z Grčijo.

Po novem uporu in grško-osmanski vojni leta 1897 so posredovale evropske velesile. Leta 1898 je nastala avtonomna Kretska država. Formalno je ostala pod vrhovno oblastjo osmanskega sultana, vendar je imela lastno vlado in upravo. Princ Georg iz Grčije je bil imenovan za visokega komisarja. Rešitev z avtonomijo pa političnega boja ni končala. Leta 1905 je Eleftherios Venizelos, ki je pozneje večkrat postal grški ministrski predsednik, vodil upor v Therisu proti vladi visokega komisarja. Ta je zahteval politične reforme in tesnejšo povezavo z Grčijo.

Leta 1908 je kretsko ljudsko predstavništvo enostransko razglasilo združitev z Grčijo. Grška vlada in velesile so se sprva izognile formalnemu priznanju, da bi preprečile nov spor z Osmanskim cesarstvom. Šele balkanski vojni leta 1912 in 1913 sta spremenili politične razmere. V poznejših mirovnih ureditvah se je Osmansko cesarstvo odpovedalo svojim zahtevam po Kreti.

1. decembra 1913 so grško zastavo na uradni slovesnosti izobesili na trdnjavi Firkas v pristanišču Chania. Med navzočimi sta bila tudi kralj Konstantin I. in ministrski predsednik Venizelos. Izbira teme leta 2013 se je tako navezovala na jasno določljiv zaključek več desetletij trajajočega političnega procesa. Obenem je obletnica spomnila na nastanek grškega državnega ozemlja v povezavi z razpadom osmanske oblasti na Balkanu.