2 evra BU

Grad Neuschwanstein ni srednjeveški grad, temveč stavba v slogu historizma iz 19. stoletja. Bavarski kralj Ludwig II. ga je dal od leta 1869 zgraditi v bližini Hohenschwangau. Služiti mu je moral kot zasebno zatočišče in hkrati predstavljati idealiziran svet srednjeveškega viteštva. Med vzori so bili Wartburg ter odrske podobe in pripovedno gradivo iz legend, ki so bili vključeni tudi v opere Richarda Wagnerja. Ludwig II. je bil skladateljev podpornik in občudovalec.

Prve osnutke je izdelal odrski slikar Christian Jank; arhitekti in gradbeni uradniki so jih gradbeno izvedli ter predelali. Za historizirajočo podobo se je skrivala sodobna tehnika, denimo ogrevanje na topel zrak, tekoča voda in električne klicne naprave. Številne stenske poslikave se nanašajo na viteške legende in legende o gralu. Ena najbolj znanih zasnov prostorov je dvorana pevcev, katere zasnova se zgleduje po prostorih v Wartburgu.

Ludwig II. se je vselil v dele gradu, čeprav kompleks še ni bil dokončan. Po odvzemu poslovne sposobnosti in njegovi smrti leta 1886 so se dela večinoma končala. Več predvidenih delov stavbe ni bilo več izvedenih. Kmalu po kraljevi smrti so grad, ki je bil prej zaseben, odprli za obiskovalce. Prihodki naj bi prispevali tudi k poravnavi dolgov, nastalih zaradi Ludwिगovih gradbenih projektov.

Nemška serija kovancev »Bundesländer« se je praviloma ravnala po vrstnem redu, v katerem so dežele prevzele predsedovanje Bundesratu. Za vsako deželo je bila izbrana stavba ali znamenitost, ki omogoča neposredno geografsko in kulturno umestitev. Neuschwanstein je bil za to primeren, ker je tesno povezan z bavarsko monarhijo, kulturno zgodovino 19. stoletja in današnjo zunanjo podobo Bavarske. Grad je v lasti svobodne dežele Bavarske in zanj skrbi Bayerische Schlösserverwaltung.