Italija · 10 let gotovine v evrih

Evro izhaja iz gospodarske in denarne unije, dogovorjene v Maastrichtska pogodba. Z njo so sodelujoče države pomembne dele svoje denarne politike prenesle na evropsko raven. Pogoji za sodelovanje so med drugim vključevali zahteve glede stabilnosti cen, javnih financ, menjalnih tečajev in dolgoročnih obrestnih mer. Za skupno denarno politiko je pristojen Evrosistem, ki ga sestavljata Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav evrskega območja.

Evro je bil kot knjižni denar uveden že 1. januarja 1999. Menjalni tečaji sodelujočih nacionalnih valut so bili nepreklicno določeni; finančni trgi, banke in javni proračuni so lahko od takrat računali v evrih. Bankovci in kovanci pa so prišli v obtok šele 1. januarja 2002. V prehodnem obdobju so bile umaknjene nemške marke, franki, lire in druga nacionalna plačilna sredstva. Obletnica iz leta 2012 se je tako nanašala na začetek obtoka evrskega gotovinskega denarja, ne na prejšnjo uvedbo evra kot knjižne valute.

Skupna valuta naj bi odpravila tveganja, povezana z menjalnimi tečaji znotraj denarnega območja, olajšala primerjavo cen in poenostavila čezmejni plačilni promet. Vendar ni nadomestila vseh valut Evropske unije: več držav EU ni pripadalo evrskemu območju. Hkrati so se lahko po izpolnitvi pogojev pozneje pridružile tudi druge države.

Izdaja je izšla v politično napetem obdobju. Po mednarodni finančni krizi je bilo več držav evrskega območja zaradi visokega javnega dolga in težav v bančnem sektorju pod pritiskom. Od leta 2010 so bili vzpostavljeni programi pomoči in novi instrumenti za stabilizacijo denarnega območja. Obletnica zato ni ponudila le zgodovinskega pregleda, temveč je opozorila tudi na trajajočo institucionalno in gospodarsko povezanost držav članic.

Skupne izdaje z večinoma enako nacionalno stranjo naredijo temo, ki si jo deli vsa Evropa, vidno. Dejstvo, da sta bila oblikovanje in izbor določena z natečajem in javnim glasovanjem, je ustrezalo čezmejnemu značaju obeležitve. Kljub temu so oznake držav in oznake kovnic ostale nacionalno različne.