Grčija · 10 let evrske gotovine

Obletnica se nanaša na uvedbo evrskih bankovcev in kovancev 1. januarja 2002. Kot knjižni denar je evro obstajal že od 1. januarja 1999. Od tega trenutka so bili menjalni tečaji sodelujočih nacionalnih valut nepreklicno določeni; nakazila, vodenje računov in transakcije na finančnih trgih so že lahko potekali v evrih. Gotovina je bila sprva še naprej v obtoku v posameznih nacionalnih valutah.

Temelj skupne valute je bila ekonomska in monetarna unija, dogovorjena v Pogodbi iz Maastrichta. Za sodelovanje so morale države izpolniti določene zahteve glede cenovne stabilnosti, javnih financ, menjalnih tečajev in dolgoročnih obrestnih mer. Monetarna politika je prešla na Evropski sistem centralnih bank, za območje evra pa jo usklajuje Evropska centralna banka. Leta 1999 je enajst držav sprva uvedlo evro kot knjižni denar; Grčija se jim je pridružila leta 2001. Tako je v začetku leta 2002 dvanajst držav hkrati prešlo na gotovino v evrih. Bankovci in kovanci prejšnjih valut so bili v kratkih prehodnih obdobjih umaknjeni iz plačilnega prometa.

Do leta 2012 se je območje evra s Slovenijo, Ciprom, Malto, Slovaško in Estonijo povečalo na 17 držav članic. Kovanec zato ni spominjal le na prehod na gotovino v evrih, temveč tudi na širitev skupnega valutnega območja. Evrski kovanci imajo skupno evropsko in nacionalno stran, vendar so ne glede na državo izdajateljico zakonito plačilno sredstvo na celotnem območju evra.

Za spominsko izdajo so vse tedanje države članice območja evra dale kovati isti osnovni motiv. O njegovi podobi so odločali državljani in prebivalci v javnem spletnem glasovanju. Na izbiro je bilo pet osnutkov, ki jih je strokovna žirija izbrala na vseevropskem natečaju za oblikovanje. Sprejeti osnutek je izdelal Helmut Andexlinger, graver pri Münze Österreich. Skupna izdaja je poudarila čezmejni značaj dogodka, medtem ko so ime države, oznaka kovnice in napis na robu ostali nacionalno različni.